Poziv brezdomnih ob vladni kampanji #OstaniDoma in represiji, ki se izvaja nad njimi, ker doma ne morejo ostati, ker doma nimajo.
VIDEO: http://komunal.org/video/intervjuji/551-korona-brez-doma
Skupaj proti represiji nad ljudmi, ki nimajo kje za ostati doma.
Sredi aprila 2020 mineva mesec dni od razglasitve epidemije. Od takrat so oblasti s ciljem t.i. zajezitvije širjenja virusa sprejele veliko ukrepov, ki omejujejo tako družbeno kot individualno življenje, med katerimi pa jih je le nekaj v skladu s priporočili znanstvenikov s področij javnega zdravja in epidemiologije. Hkrati praktično vse po hitrem postopku sprejete krizne odloke in zakone odlikuje odkrito ignorantski odnos do velikega dela populacije, ki ne ustreza veljavnemu kalupu t.i. namišljene večine.
Predvsem kampanja #OstaniDoma grdo še dodatno stigmatizira osebe, ki smo že tako prikrajšane za toplo in varno zavetje doma. S paniko okoli virusa se niti ne moremo zares ukvarjati, saj še preden ga lahko staknemo, naša življenja izdatno bremeni še vse kaj drugega kot zgolj osnovno dejstvo, da v teh časih doma ne moremo ostati, saj ga že prej nismo imeli ali pa smo ga prav zaradi posledic epidemije na novo izgubili. Po večkrat dnevno nas varnostniki, mestni redarji in policija preganjajo iz javnih površin, kar ni le izjemno ponižujoče, temveč nam v že tako marginalizirani situaciji jemlje še zadnje dostojastvo in občutek človečnosti. Vsak se lahko znajde v situaciji brezdomnosti in resnično si je nismo sami izbrali, kot pravi argument, ki se še vedno vse premnogokrat uporablja proti nam.
Zato:
1.) Naj posameznice in posamezniki, ki imajo privilegij doma, ne znašajo svojih frustracij na način, da prijavljajo zadrževanje in zbiranje oseb, ki tega privilegija nimajo. Čeprav vam mogoče nismo všeč, nas lahko prepoznate vsaj kot soljudi in če nam že ne želite pomagati, nas vsaj pustite na miru.
2.) Represivne službe naj prenehajo s svojimi ponižujočimi nasveti, naj se skrijemo v gozd ali pod most. Svoje energijo naj raje usmerijo v nadrejene, ki jim odrejajo opravljanje tega nesmiselnega dela, ki nas dehumanizira kot nesnago, ki jo je potrebno pomesti pod preprogo.
3.) Stanovanje oz. dom ni nekaj, kar bi si nekdo moral “zaslužiti”, ampak je osnovna potreba, ki mora biti dostopna vsem. V času epidemije je še toliko bolj pomembno, da ima vsak dostop do varnega zavetja. Ne preganjajte nas, ampak se raje povežimo v skupni borbi za stanovanja za vse!