Zgodba o nasilju varnostne službe nad gospo, ki je bila pavšalno določena, da je prestara za vstop v trgovino.
Danes, v soboto, malo pred 13h, sem šla po nakupih v trgovino Spar Slovenija Kapitelj na Poljanskem nasipu v Ljubljani. V avli me je ustavil varnostnik. Ker je bila vrsta čakajočih na vstop v trgovino, sem se postavila vanjo in počakala tudi sama. Ko sem prišla na vrsto, se je kar nenadoma vratar postavil predme, z vsemi svojimi okoli 190 cm in ne čisto najmanj kilogrami – bil je zlahka več kot eno glavo večji od mene – in mi reče “Vi pa ne boste šli notri!”. Najprej sploh nisem razumela, kaj pravzaprav hoče, prva misel mi je bila, da sem mogoče zamešala uro in da je trgovina že zaprta. Toda žal sem se zmotila in še zdaj ne morem verjeti, kaj se mi je zgodilo v naslednji uri.
“Kaj pa je?” sem ga vprašala.
“A ne poznate na uro?” mi odgovori.
Jaz pogledam na uro in malo zmedeno vprašam, zakaj ne morem notri.
V: “Ker ste upokojenka in ker ste stari nad 65 let in je ura več kot deset.”
Tega pojasnila nisem pričakovala. Me je kar šokiralo, nato pa sem se zbrala in mirno, a odločno reagirala: “Dobro, a mi na obrazu piše, da sem upokojenka in da sem stara več kot 65 let? Na kakšen način pa ste to ugotovili, morda zato, ker imam sive lase in gube?”
Ni komentiral, ampak je vztrajal v pozi pred mano in mi zapiral vstop v trgovino. Nato je sledilo nekaj minut zoprnega pogovora. Jaz sem ga spraševala, zakaj me ne spusti v trgovino, vratar pa mi je odgovarjal, da ne smem notri, da sem nesramna, da se ne znam obnašati in podobno. Nisem se pustila odgnati in sem še vedno mirno, a odločno vztrajala, da grem v trgovino. Na neki točki mi je vratar začel groziti, da me bo fizično odstranil, kar je podkrepil z agresivno gesto z roko. Sem mu rekla, naj kar poskusi.
Že kaj nekaj minut je trajalo to nadlegovanja, ko sem s pogledom usmerjenim proti blagajnam rekla “Ma jebite se vsi po spisku, pa taka država.”
Potem je rekel: “Zdaj pa, ko se tako grdo pri teh letih obnašate, pa v to trgovino sigurno ne boste več vstop’li, pa če čakate do večera al’ pa še dlje.”
Moj odgovor je bil, da bom pač čakala.
Varnostnika še ni imel dovolj in je nadaljeval z agresivnim vedenjem: “Odstranite se, sicer bom poklical policijo. Vas bodo oni odstranili.”
Videlo se je, da je vratar kar razburjen, saj je govoril v nepovezanih stavkih in ponavljal, da se glede na svoja leta grdo obnašam in grdo govorim. Pa tudi, da je njegova mama mrtva.
Na tej točki sem se počutila že močno prizadeta in diskriminirana in se res nisem želela odstraniti, vmes je celo isto doletelo še enega starejšega gospoda, ki ga vratar prav tako ni spustil v trgovino. Gospod je vidno prizadet to sprejel in zapustil avlo.
Druge stranke so medtem nemoteno vstopale v trgovino in iz nje, vratar pa me še kaj naprej ni spustil in dajal žaljive pripombe glede moje starosti.
Vse skupaj je trajalo že vsaj 15, če ne 20 minut, ko je vratar od mene zahteval, da mu dam osebni dokument. Na izrecno zahtevo sem odgovorila z vprašanjem “”Kdo ste pa vi?”
Ni odgovoril, nato pa je ponovil svojo zahtevo.
Ponovila sem “Kdo ste pa vi in zakaj naj vam dam svoj osebni dokument, če ne vem, kdo ste?”
Ponovil je grožnjo s policijo in sem rekla, da naj jo kar pokliče, če hoče. Potem jo je okoli 13.15 res poklical in takoj rekel “No, zdaj pa ne boste nikamor šli, ker se niste hoteli odstranit. Boste pa plačali. Če boste poskušali iti, vas bom uklenil. “
Sem rekla “Prav, ampak zdaj bom skadila en čik.” Nakar je rekel, da ne bom šla nikamor. Vseeno sem šla ven na čik, vratar pa me je spremljal in takoj ko sem naredila nekaj korakov proti pepelniku in zavetju – pihal je namreč neprijeten veter – me je agresivno zgrabil za nahrbtnik in povlekel nazaj.
Čez 15 minut je prišla policija in sicer s policijskim kombijem s tremi policisti in eno policistko.
Policisti so me prosili za osebni dokumenti, ki sem ga takoj dala, hkrati pa pojasnila, da ga varnostniku nisem dala zato, ker se tudi on ni identificiral. V tem momentu je vratar pristopil k mlajšemu policaju in izgledalo je, da se poznata, saj sta se obnašala izjemno neformalno in celo kolegialno.
Po nekaj minutah postopka je policistka rekla, da je vratar oziroma kot je ona rekla “varnostnik”
uradna oseba in da sem mu po 45. členu nekega zakona dolžna predati osebni dokument, če to od mene zahteva.
Dokler me niso pozvali, da se odstranim, sem slišala del vratarjeve oziroma “varnostnikove” zgodbe. Policiji je razložil, da naj bi žalila njega in celo njegovo mrtvo mamo. Zaradi tega, ker sem rekla, da vratarjeva zgodba, ki jo razlaga policiji, ne drži, so me postopkom pozvali, naj se odstranim na daljšo razdaljo. Vsaj 10 minut kasneje, ko so še vedno nekaj brez pojasnila postopali in se pogovarjali z vratarjem, sem si rekla sama pri sebi, da zdaj pa jaz pač grem. Sprehodila sem se 50 m do Žitnega mosta, nato pa je policija v avtu z vklopljeno sireno šla za mano in po megafonu tulila “NAZAJ K AVTU!” Sem šla nazaj k avtu in potem policistom povedala, kaj se mi je v avli pred trgovino zgodilo, isto kot sem jo tu zapisala. Zanikala sem, da bi žalila vratarja ali njegovo mamo in da to, kar on trdi, ne drži. Potrdila pa sem, da sem v nekem trenutku rekla “Ma jebite se vsi po spisku, pa taka država!” To pa priznam.
Policistom sem povedala, da se počutim diskriminirano in da nisem upokojenka. Pa je rekel policaj, da to ni predmet postopka. Nakaj sem odgovorila: “Kako ne, če zaradi tega nisem smela v štacuno?” Sem povedala, da sem bila zelo besna, ker sem bila diskriminirana in da se na osnovi videza nekdo odloča ali smem v trgovino ali ne in se potem še nesramno obnaša do mene.
Na koncu sem dobila plačilni nalog za 450 evrov zaradi domnevnega “neupoštevanja ukaza uradne osebe” in zaradi domnevne “razžalitve uradne osebe”. Na moje vprašanje ali bo vratar tudi dobil kazen, glede na to, da me je žalil, sem dobila odgovor od policije, da “on pa ne, ker je v službi”. Zapisnika nisem podpisala, tudi plačilnega naloga nisem prevzela, saj niso bili izpolnjeni higienski pogoji. Nihče od policistov namreč ni imel ne rokavic in ne obraznih mask, ne morem pa vzeti papirja od ljudi, ki stalno delajo nezaščiteni z drugimi ljudmi, ne da bi vedela ali so zdravi ali ne.
Nisem upokojenka, imam pa nekaj gub in sivih las. Frizerji pač ne delajo v času izrednih razmer.