To stran smo vzpostavili z namenom, da nasilje sistema, ki se izvajaja preko represivnega aparata, postane čim bolj vidno za vse.
Če so nad vami ali vašimi bližnjimi izvajali nasilje, nam pošljite svojo zgodbo, fotografije ali posnetek na stoprepresiji@riseup.net .
Sodobni kapitalistični državi je v samo jedro vpisana potreba po širjenju nadzora in kontrole nad prebivalstvom, ki biva na teritoriju znotraj neke zarisane črte na zemljevidu. Vzpostavljajo totalni nadzor nad tem kdo, kdaj prestopa to črto, kje in kako se posameznik_ca giblje znotraj teritorija ter delovanjem in obnašanjem ljudi. Za njihovo podjarmljanje se država poslužuje mnogoterih mehanizmov kontrole in se tako zajeda v vse pore našega življenja od rojstva do smrti. Najprej in predvsem iz ekonomskih vidikov, vse bolj pa tudi z upravljanjem in nadzorovanjem družinskih razmerji in drugih osebnih odnosov med nami. Oblastne elite v spregi s kapitalskimi interesi po svoji meri določajo normative obnašanja, vedenja, pravic, definirajo „kriminal“, kar nato v družbi uveljavljajo tako, da ustanavljajo čete plačanih nasilnežev za izvajanje agresije. Ta se vrši nad ljudmi, ki se ob vse kompleksnejšem izkoriščanju s pravili in zakoni ne strinjajo ali se jim celo zoperstavljajo. Na naših ulicah tako vidimo čedalje več represivnih služb – od policije, redarstva in varnostnih služb do vojske (trenutno še omejena na obmejni pas) – in nadzorne tehnologije – kamere, droni, oprema za prepoznavanje obrazov, ograje itd.
Na vsakem vogalu lahko srečamo silaško postavo ali tehnološko oko nadzora z namenom ustvarjanja vtisa nedotakljivosti oblasti in discipliniranja in ustrahovanja prebivalstva. Toda tudi če se nam je v kosti zalezel občutek nemoči, nam vse telo kriči DOVOLJ!
Represivni uslužbenci_ke gredo čez specifična usposabljanja, ki ne le fizično usposobijo nasilneža za lomljenje hrbtov, temveč tudi privzgajajo željo po avtoritativnem nastopu in uveljavljanju agresije vsakič, ko je ta zavrnjena. Ekscesi zaposlenih nasilnežev, t. i. „prekomerna uporaba sile“ je tako želeno in spodbujano vedenje, je njihov znak moči in poguma. Mačo silaki_nje se v delovnem okolju postavljajo ravno z zmožnostjo izvajanja agresije. Zgodba o tem, da nas represivni organi čuvajo pred hudodelci tega sveta, je pravljica, v katero nekateri še iz otroških časov verjamejo kot v božička. Policija sprejema ukaze ministrstva za notranje zadeve in mora braniti uveljavljeni red, pa naj bo ta še tako nepravičen in zatiralski; redar piše položnice za začasno uporabo kosa asfalta ob cesti; varnostnik ustavi lačnega, da iz trgovine ne odnese konzerve pasulja; vojska se igra lov na glave, plen so ljudje, ki bežijo pred smrtjo v vojni ali iščejo boljše možnosti za življenje.
A.C.A.B